APDEJT.si

Cena nafte brent je v četrtek zjutraj padla na 73,05 dolarja za barel, kar odraža zaskrbljenost vlagateljev glede zalog v ZDA. Nasprotno pa se je cena azerbajdžanske nafte Azeri Light zvišala za več kot dva dolarja, in sicer za 2,13 dolarja oziroma 2,97 %, ter dosegla 73,64 dolarja za barel. Predhodna cena azerbajdžanske nafte je znašala 71,51 dolarja.

Cena nafte Brent za dobavo v septembru in oktobru je presegla 73 dolarjev za sod, prvič po koncu junija 2025. To se je zgodilo po ultimatu Donalda Trumpa glede Ukrajine. Medtem je diskont ruske nafte Urals v primerjavi z referenčnimi sortami ostal minimalen in je znašal 11,45 dolarja za sod, kar kaže na majhen vpliv evropskih sankcij.

Cene aluminija so se povišale, dosegle so štirimesečni vrh, kljub globalnim ekonomskim spremembam in regionalnim izzivom v proizvodnji. Na drugi strani pa se pričakuje, da bodo cene bencina v Izraelu padle na najnižjo raven v zadnjih 18 mesecih. Glavna razloga za ta padec sta krepitev šekela proti dolarju in znižanje cen nafte na svetovnih trgih.

Cene nafte so se povišale, saj trg nafte kaže na kratkoročno omejeno ponudbo, medtem ko so podatki iz ZDA kljub vplivu trgovinske vojne pokazali odpornost gospodarstva. Brent je dosegel 69,7 dolarja za sod, medtem ko je cena WTI prav tako zrasla.

Cena 1 barela azerbajdžanske nafte znamke "Azeri Light" se je znižala za 0,95 ameriškega dolarja oziroma za 1,32 % in sedaj znaša 71,23 ameriških dolarjev. To pomeni padec cene nafte pod mejo 72 dolarjev. Najnižja cena za "Azeri Light" je bila zabeležena 21. aprila 2020, ko je znašala 15,81 ameriških dolarjev, medtem ko je najvišja cena dosegla vrhunec leta 2008.

Cene nafte na svetovnih trgih so prejšnji teden padle za približno 3 odstotke in izničile dobičke prejšnjega tedna, s čimer so se še naprej gibale v zelo ozkem razponu. Padec cen je bil delno povezan tudi z novicami o morebitnem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Koalicija OPEC+ naj bi na ponedeljkovem zasedanju ministrskega odbora ohranila trenutne načrte glede ravni proizvodnje nafte, kljub spremenljivim tržnim razmeram. Hkrati so iraški naftni razredi Basrah kljub majhnim tedenskim dobičkom zabeležili rahle tedenske izgube, kar odraža širši globalni padec cen nafte.

Cene nafte so padle zaradi zaskrbljenosti vlagateljev, da bi lahko na trgu prišlo do presežne ponudbe. Na padec je vplivalo tudi zmanjšano povpraševanje v Združenih državah Amerike, ki so največji porabnik nafte na svetu.

Države članice OPEC+ so se dogovorile o manjšem povečanju proizvodnje nafte za november, kar je 137.000 sodčkov na dan, enako povečanju v oktobru. Skupina kot razlog navaja stabilne gospodarske napovedi.

Osem ključnih članic OPEC+, vključno s Savdsko Arabijo in Rusijo, se je dogovorilo o nadaljnjem povečanju proizvodnje nafte oktobra za približno 137.000 sodčkov na dan. Analitiki menijo, da gre za poskus povečanja tržnega deleža pri prodaji surove nafte, kljub padanju cen nafte in skrbi glede presežne ponudbe.

Organizacija OPEC+ je potrdila povečanje proizvodnje nafte za september za 548.000 sodčkov na dan. Osem držav članic OPEC+ se je dogovorilo o povečanju proizvodnje nafte za september za 547.000 sodčkov na dan glede na zahtevano raven proizvodnje avgusta 2025.

Cene nafte so drugi dan zapored padle zaradi skrbi trgovcev, da bo OPEC+ povečal ponudbo. Podatki iz ZDA so nakazovali upočasnitev, industrijske ocene pa so pokazale večje zaloge v ključnem skladiščnem vozlišču.